Domena

Registracija domene

Domeno registriramo pri registrarju domen. Lahko gre za domačega ali tujega ponudnika. Običajno nacionalne domene .si registriramo pri enem izmed domačih registrarjev, medtem ko ostale vrhnje domene, npr. .com, .net, .org, .info, .me, … lahko registriramo tako pri domačem kot tudi tujem registrarju. Cenovno gledano se nam slednje bolj izplača naročiti pri večjem tujem ponudniku, saj so zaradi velikega števila strank cene nekoliko nižje. Res pa je, da v tem primeru izgubimo možnost domače tehnične podpore, ki je še posebej za začetnike zelo pomembna. Priporočamo vam, da domene, v kolikor se le da, registrirate pri domačem ponudniku, saj cene niso veliko višje, kot napisano pa je hitra podpora v slovenskem jeziku lahko še kako uporabna.

Registracijo domene opravimo na registrarjevi spletni strani. Izberemo si le ime domene ter domensko končnico, nato pa vpišemo svoje podatke in poravnamo račun, registrar pa v našem imenu registrira želeno domeno.

Mnogo več podrobnosti o registraciji domene boste našli tukaj.

Podaljšanje domene

Vsaka domena ima rok, do katerega pripada svojemu lastniku. Običajno ob registraciji domene le-to zakupimo za obdobje enega leta, možna pa je tudi registracija za daljše časovno obdobje. Če domeno podaljšamo v roku, zopet dobimo pravico do njenega lastništva. V kolikor pa domene ne podaljšamo pravočasno, ta preide v karanteno, iz katere jo je sicer še možno obuditi. Od vrhnje domene, registrarja in vrhovnega registrarja je odvisno, koliko časa je domena v karanteni in kakšen je strošek njene obuditve. Pogosto so stroški mnogo višji od klasičnega stroška registracije oziroma podaljšanja, saj se cene gibljejo tudi okrog več sto evrov.

Prenos domene

Naj najprej zapišemo, da domeno lahko prenesemo k drugemu registrarju ali pa na drugega lastnika. K drugemu registrarju jo prenesemo tako, da stopimo v kontakt z novim registrarjem in mu sporočimo našo željo. Ta kontaktira našega starega registrarja, ki nam na elektronski naslov, ki smo ga vnesli ob registraciji domene, pošlje potrditveno kodo za prenos na drugega registrarja. S klikom na povezavo je domena prenesena. Zopet se postopki malenkost razlikujejo, odvisni pa so od vrhnje domene ter načina prenosa.

Pri prenosu na drugega lastnika, npr. v primeru, da želimo domeno prodati, je postopek podoben. V kontakt stopimo z novim nosilcem ter se skupaj z njim obrnemo na enega izmed registrarjev – lahko na trenutnega ali na katerega koli drugega. Pri registrarju sprožimo prenos domene. Registrar bo potreboval kontaktne podatke novega nosilca, nato pa bo vrhnji registrar (v primeru domene .si je to Arnes) obema, torej staremu in novemu lastniku domene, poslal na elektronski naslov potrditveno pošto, katero morata za uspešen prenos lastništva domene oba v določenem časovnem roku potrditi.

Ime domene

Ko govorimo o domeni, ne moremo mimo izbire imena domene, saj je ta za spletni nastop izjemnega pomena. Ime mora biti kratko in jedrnato, dolgo najmanj 3 znake (črke, številke, minus). V primeru podjetja je najbolje, da je ime domene enako imenu podjetja, v primeru osebne strani pa naj ime domene nakazuje na vsebino spletnega mesta. Največja težava pri izbiri imena domene oziroma pri registraciji domene je, da je ogromno domen že zdavnaj registriranih, kar za nas pomeni, da si bomo morali izmisliti neko drugo ime.

Vrhnja domena

Domenski končnici bolj strokovno pravimo vrhnja domena. Poznamo nacionalne in generične vrhnje domene. Nacionalne so vedno sestavljene iz le dveh črk, medtem ko so generične najpogosteje sestavljene iz treh. Primeri nacionalnih domen so: .si, .ch, .it, .at, .de, .nl. Primeri generičnih domen so: .com, .org, .net, .info, .biz. Za spletne strani v slovenskem jeziku je logična izbira vrhnje domene .si, v nemškem .de, italijanskem .it, angleškem pa .com ali .net. Končnice .org, .biz, .info in podobne niso tako zelo priljubljene in imajo posledično tudi nižjo stopnjo zaupanja s strani obiskovalcev.